PROSE^NA ^OVE^KA TE@INA NA DRUGITE NEBESNI TELA

[TO SE SLU^UVA?

Masa i te`ina

Pred da se prou~uva gravitacijata i kako taa deluva, bitno e da se razbere razlikata pome|u te`inata i masata.

Nie ~esto gi zamenuvame terminite "masa" i "te`ina" vo na{iot sekojdneven govor, no za eden astronom ili fizi~ar tie se dve razli~ni ne{ta. Masata na teloto e merka za koli~estvoto supstancija {to toa go sodr`i. Teloto so opredelena masa ima svojstvo nare~eno inercija. Ako dr`ite kamen vo raka i sakate da go dvi`ite }e zabele`ite deka treba da upotrebite sila. Ako kamenot {to se dvi`i sakte da go soprete povtorno treba da upotrebite sila. Zna~i, ako kamenot e vo miruvawe, toj saka da ostana vo taa polo`ba. Ako edna{ ste go dovela vo sostojaba na dvi`ewe, toj saka da prodol`i da se dvi`i. Ova svojstvo na "tromost" na materijata se vika inercija. Masata e merka za inertnosta na teloto.
Te`inata e potpolno druga rabota. Vo vselenata dve tela so opredelena masa se privlekuvaat. Goleminata na privclekuvaweto zavisi od nivnite masi i me|usebnoto rastojanie. Za telata {to gi sre}avame vo sekojdnevniot `ivot ova gravitaciono privlekuvawe e zanemarlivo malo, no privlekuvaweto me|u golemite tela, kako Zemjata i drugite nebeski tela, e zna~ajno i mo`e lesno da se izmeri. Kako? Se' {to treba da napravite e  da zastanete na vaga. Vagata ja meri silata na privlekuvawe me|u vas i Zemjata. Ovaa sila na privlekuvawe me|u vas i Zemjata (ili bilo koja druga planeta) ja pretstavuva va{ata te`ina.
Ako se nao|ate vo vselenski brod daleku me|u yvezdite i zastanete na vaga, taa }e poka`e nula. Va{ata te`ina e nula. Vie ste bez te`ina. Ako do vas se nao|a nakovalna i taa }e bide bez te`ina. Dali vie ili nakovalnata ste bez masa? Apsolutno ne. Ako vie ja zgrabite nakovalnata i se obidete da ja tresete, vie }e morate da upotrebite sila za da ja pridvi`ite, odnosno soprete. Taa se' u{te ima inercija, odnosno masa iako nema te`ina. Uo~ete ja razlikata.

Zavisnost na gravitacijata od masata i rastojanieto

Kako {to e pogore izlo`eno, va{ata te`ina e merka za gravitacionoto privlekuvawe me|u vas i teloto na koe stoite. Ovaa sila na gravitacija zavisi od pove}e faktori. Prvo, zavisi od va{ata masa i masata na planetata na koja ste. Ako dvojno ja zgolemite va{ata masa, gravitacionoto privlekuvawe dvojno }e se zgolemi. Ako planetata na koja se nao|ate e dvojno po masivna, grvitacionoto privlekuvawe }e se zgolemi isto taka dvojno. Od druga strana, oddale~enosta na koja se nao|ata od centarot na planetata go smaluva privlekuvaweto me|u va{eto telo i planetata. Silata stanuva poslaba prili~no brzo. Ako dvojno se oddale~ite od planetata, silata }e se namali za ~etri pati.Ako trojno ja zgolemite va{ata oddale~enost, silata }e se namali za devet pati. Na deset pati pogolemo rastojanie, silata e sto pati pomala. Uo~ete ja zavisnosta. Silata opa|a so kvadratot od rastojanieto. Ovaa zavisnost zapi{ana so ravenka e:

Vo broitelot se masata na planetata i masata na teloto.Vo imenitelot "r" pretstavuva rastojanie me|u teloto i centarot na planetata.Masite se vo broitelot bidej}i ako tie se zgolemuvaat i silata se zgolemuva. Rastojanieto e vo imenitel bidej}i silata se namaluva koga raste rastojanieto. Zabele`ete deka silata nikoga{ na stanuva ednakva na nula kolku i da se oddale~uvate. Mo`ebi toa bilo inspiracija za poemata na Benxamin Tomson: