SODR@INA                                                                            Doma

Br.

Data

Dobitnici na Nobelova nagrada

Ispra}a

Zemja

1

29.01.2004

Irena @olio Kiri

Makedonija

2

03.02.2004

Makedonija

3

03.02.2004

Makedonija

4

Indija

5

Indija

6

Indija

7

Biljana Nacevska I-3  Gim. "Kiril Pej£inovi}", Tetovo

Makedonija

8

Monika Kostovska I-3 Gim. "Kiril Pej£inovi}", Tetovo

Makedonija

Joliot-Curie, Irène (1897-1956),francuska fizi~arka i dobitni~ka na nobvelova nagrada.Taa i nejziniot ma` Frédéric Joliot-Curie ja podelija Nobelovata nagrada vo 1935 godina za nivnata rabota vo sintezata na radioaktivnite supstancii.

Irène Curie e rodena vo Paris,kako ]erka na francuskite fizi~ari i dobitnici na Nobelovi nagradi-Marija i Pjer Kiri.Diplomirala na kolexot Sevigne vo Gagny,Francija,a prodol`ila na pariskiot univerzitet Sorbon.Me\utoa,nejzinoto obrazovanie bilo prekinato so po~etokot na Prvata Svetska Vojna (1914-1917).Vo 1918 ,taa go prodol`ila svoeto obrazovanie na Sorbon,kade vo 1925tata godina dobila Ph.D. degree za rabotata na alfa-~esti~ki(pozitivno naelektrizirani nuklearni ~esti~ki koi sodr`at 2 protona i dva neutrona).Istotaka vo 1918,taa zapo~nala da i asistita na majka si vo Radium Institutot,kade go sretnala Frédéric Joliot so kogo vo 1926 god. se oma`ila.Tie podocna ,zapo~nale da rabotat kako nau~en tim,koristej]i go imeto Joliot-Curie.

Zaedno specijalizirale vo oblasta na nuklearnata fizika.Vo 1933  inspirirani od istra`uvawata na Walther Bothe,do[le do va`no otkritie deka radioaktivnite elementi  mo`at da bidat ve[ta~ki sozdadeni od stabilni elementi.Vo oddelni eksperimenti tie bombardirale aluminiumski staniol i bor so alfa ~esti~ki,privremeno menuvaj]i go aluminiumot vo radioaktivna fosforna kiselina i proizveduvaj]i radioaktivno formi na azot od borot.Ova bil prviot primer na sozdavawe na radioaktivnost po ve[ta~ki pat. Posle predavaweto tamu od 1932 ,vo 1936,Irene stanala profesor na Univerzitetot na Pariz,a istotaka rabotela i vo francuskiot kabinet kako dr`aven podsekretar za nau~ni istra`uvawa.Taa bila ~len na Francuskata komisija za atomska energija od 1946 do 1951 i direktor na Institutot za Radium,posle 1947.Stanala oficer na Legijata na ~esta vo 1939 i primila mnogu ~esti za nejzinite pridonesi vo nuklearnata nauka.Nejzinata smrt na 17 Mart 1956 god.,bila pri~ineta od leukemija,koja ja popre~ila i nejzinata rabota.

Alfred  Nobel

          Alfred Nobel e  [ve|anec, roden vo Stokhlom na 21 Oktomvri  1833. Negoviot tatko poteknuval od siroma{no, selsko semejstvo.

          Kako mlad, Alfred `iveel okolu edna godina kako student. Na vra}awe kon Evropa toj stanal poznat kako inventator odnosno pronao|a~. Zaedno so tatko mu toj po~nal da eksperimentira so eksplozivi. Tatkoto i sinot otvorile mala rabotilnica za nivnite istra`uvawa i za proizveduvawe na nitroglicerin. Eden den nitroglicerinskata eksplozija ja uni{tila fabrikata, i najmaliot brat na Alfred  zaedno so u{te nekolku drugi  lu|e zaginale.

          Koga po~inal negoviot tatko, Alfred  moral da se gri`i za se sam.Sega toj po~nal da otvara novi fabriki  vo Norve{ka i vo Germanija no nitroglicerinot ostanal opasen, i nikoja druga dr`ava ne dozvolila da se proizveduva na nejzina teritorija.

          Na kraj Nobel go re{il problemot so dodavawe na nekoi materii koi ovozmo`ile da se prigotvuva zaliha i transport na nitroglicerin bezbedno. Za da eksplodira sega bil potreben specijalen detonator. Ovoj nov vid na nitroglicerinski eksploziv bil nare~en dinamit.

          Vo 1871 Nobel izgradil fabrika vo [kotska  koja podocna stanala edna od svetski najgolemite fabriki. Toj imal fabriki skoro vo sekoja zemja vo Evropa i dve vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

          Zboruval nekolku jazici, i posetuvaj}i gi svoite fabriki vo pova`nite zemji, toj stanal internacionalen gra|anin. Mnogu svesen od smrtonosnoto oru`je koe negovite pronajdoci gi stavilo vo racete  na voenata mo}, toj podr`uval va`ni organizacii koi rabotele na mirot vo Evropa.

          Koga Nobel po~inal vo 1896 toj ostavil pove}e od tri milioni funti vo fond,interesot od koj snabduval pet internacionalni nagradi godi{no. Ovie se nagradeni vo [kotska na samo edna godina od negovata smrt koi gi napravile najgolemite i najdobri dostignuvawa vo ramkite na fizika, hemija, medicinski nauki, svetska literature i dru`ewe me|u naciite. Ovaa poslednata, Nagrada za Mir ja pottiknala Nobelovata nade` deka svetot nema da gi zloupotrebuva negovite pronajdoci.

Walter Kohan(1923-) e angliski fizi~ar roden vo Austrja i voedno dobitnik na Nobelova nagrada. Kohan ja podelil Nobelovata nagrada za dostignuvawe vo hemijata vo 1998 god. so britanskiot hemi~ar John Pople za nivniot razvoj na metodite za presmetuvawe na proporciite na atomot i molekulite. Atomot i molekulite se osnovni edinki na materijata. Molekulite se grupi na atomi {to se svrzani me|u sebe soedineti vo elektronski oblaci. Kohan izmislil poednostaven na~in za pronao|awe na lokacijata na elektronot vo golemite molekuli. Negovata tehnika e nare~ena teorija na funkcionalnata gustina i e prifatena kako revolucionerno otkritie {to dozvoluva nau~nicite da presmetaat molekuli {to sodr`at 1000 atomi, dodeka granicata pred teorijata na Kohan bila okolu 10 atomi.

Kohan e roden vo Viena, Austrija no celoto negovo detstvo go pominal vo Amerika. Toj se preselil vo Toronto, Kanada vo1941 za da go posetuva univerzitetot vo Toronto. Kohan diplomiral vo univerzitetot vo Toronto 1945 so 4.5 prosek vo matematika i fizika. Toj prodol`il vo univerzitetot vo Toronto i dobil pofalnica za matematika vo 1946. Potoa toj se preselil vo Amerika kade {to doktoriral vo univerzitetot vo Harvard vo Kembrix samo dve godini podocna vo 1948. Toj bil instruktor vo univerzitetot Harvard do 1950 koga se preselil vo institutot za tehnologija Carangie vo Pitsburg, Pensilvanija, kako profesor. Toj ostanal tamu se do 1960 god. Koga se preselil vo univerzitetot vo San Diego, kade {to prestojuval do 1979. Toj rabotel vo oddelot za fizika od 1961 do 1963. Od1979 do1984 Kohan bil direktor na institutot za teoretska fizika UCSD. Vo 1984 toj se vratil vo oddelot za fizika na UCSD. Toj tamu stanal istra`uva~ki  profesor vo 1991.

Rabotata za koja Kohan dobil Nobelova nagrada bila bazirana na edna od bazi~nite idei od kvantnata mehanika. Kvantnata mehanika e teorija {to gi opi{uva dvete strani na elektronot. Koriste}ki ja kvantnata mehanika, fizi~arite mo`at da go opi{at dvi`eweto na elektronot(mala, negativno naelektrizirana ~esti~ka koja e del od atomot) koja se dvi`i kako elektromagneten bran.

Funkciite kako bran na elektronot se mnogu korisni za opi{uvawe na prosti atomi, no za molekulite so mnogu elektroni. Kohan ja poednostavi matamatikata povrzana vo tie presmetuvawa. Toj koristi sredna vrednost na elektroni vo sekoja to~ka ili gustina na elektroni namesto da se obiduva da ja presmeta pozicijata na site elektroni vo molekulot, ovaa ednostavna pretpostavka na presmetuvaweto dozvoluva nau~nicite ne samo da ja presmetaat srednata pozicija i koli~estvo na energija tuku isto taka celokupnata energija na molekulot. Kohan ja razvil negovata teorija za funkcionalnata gustina dodeka rabotel so metal allous (razli~ni metali stopeni me|u sebe) vo UCSD vo 1960god.

Ejmi Jonson be{e mnogu poznat pilot. Taa e rodena na 1vi juli 1903 god. Vo 1930god. taa preleta sama od London do Avstralija.
            Taa leta{e vo mal avion nare£en Jejson i patuvaweto trae{e 19 dena. Taa go zapo£na patuvaweto na 15 maj, ponedelnik, a go zavr{i na 24 maj, sabota. Taa pove}e pati sletuvala na mali aerodromi vo Evropa i Azija i na ostrovite na Tihiot Okean.
             Koga se vratila vo Britanija ja proglasile za nacionalen heroj, a vesnikot i dal 10 000 funti.
             Ejmi napravila mnogu rekordi vo letawe. Vo 1931god. leta{e do Japan i Siberia a vo 1936god. go skr{i rekordot so letot od London do Kejp Taun, Ju`na Afrika.
            Taa obi£no leta{e sama, no napravila nekolku letovi so poznatiot pilot Xim Molison. Vo avgust 1932god. Ejmi se oma£i so Xim i vo 1933god. tie preletaa od London do Amerika. Taa e prvata `ena {to letala preku Atlantskiot okean od istok kon zapad. Ejmi umre vo januari 1941 god vo avionska nesre}a.