Osnove astronomije

1. Kaj je astronomija?

Astronomija je znanost, ki prečuje nebesna telesa in nebesne pojave. Je ena najstarejših naravoslovnih ved, saj vemo da so še Egipčani in ostale stare civilizacije dobro poznale nebo nad seboj.

2. Obdobja astronomije.

3. Predstava vesolja.

Vesolje ali kozmos je svet v katerem živimo in je časovno in prostorno neskončen. Starost vesolja je bila nazadnje s pomočjo Hubblovega teleskopa leta 1999 ocenjena na 12 miljard let. Se pravi vesolje je nastalo ob velikem poku 12 miljard let nazaj in od takrat naprej se širi v neskončost. " če bi od daleč nekje pogledali na vesolje " bi opazili da je to ogromen prazen prostor v katerem se nahaja določeno število galaksij. Galaksije so tako nekakšni gradniki vesolja, ki vsebujejo vse kar je manjše (zvezde, meglice, kopica in ostal material).

4. Kje smo doma?

Da bi vidli točno kje smo doma je najboljše da se usedemo na eno hipotetično vesoljsko ladjo in se z neverjetno hitrostjo odpeljemo od Zemlje. Ko bi prišli na razdaljo nekaj miljard kilometrov bi imeli panoramo nad našim Sončnim sistemom, s Soncem, ki je naša najbližja zvezda. Če bi potovali še za par deset tisoč svetlobnih let proč od zemlje, bi se nam počasi odpiral pogled čez celo našo galaksijo, tokrat še naše Sonce bi bilo komaj vidno, naša zemlja pa praktično nevidna. Če bi potovali potem še kakih tisoč, deset tisoč, sto tisoč, miljone svetlobnih let* bi tavali po ogromnem praznem prostoru, le tu pa tam bi srečali kakšno galaksijo, še naša Rimska cesta bi bila komaj vidna, tako kot so brez teleskopa praktično nevidna ostale galaksije iz Zemlje.

* Svetlobno leto = pot katero opravi svetloba v enem letu pri hitrosti 300.000km/s, kar je enako približno 9.460.800.000.000km.

5. Planeti

Planeti so telesa, ki krožijo okrog zvezde. Konkreten primer je naše osončje. V našem osončju je 9 planetov med njimi je tudi naša Zemlja. Planeti so nastali od materiala, ki se je ostal po tem, ko je zvezda prvič zasvetila. Lahek material je Sonce kmalu po nastanku "odpihnilo" v zunanje predele osončja, zato imamo tam vglavnem plinaste orjake. Planet sam od sebe ne tava po galaksiji, vedno kroži okrog neke zvezde. Poleg planetov kroži okrog zvezde če veliko ostalih manjših delcev imenovanih planetoidi ali asteroidi. Asteroidev je največ med Marsom in Jupitrom, ki tudi "upravlja" z njimi zaradi njegove ogromne privlačne sile. Manjše delce, planetoide najdemo tudi v Kuiperjevem in Oortovem oblaku.

6. Kometi

Kometi so v zgodovini bili vzeti za čudežne, katastrofalne in podobne bolj dramatične predmete, saj je ljudi njihov čuden prihod in odhod dostikrat vznemirjal. Danes vemo da so to ogromne gmote "umazanega ledu" (čeprav obstajajo še druge teorije), ki krožijo okrog Sonca. Poznamo dolgoperiodične in kratkoperiodične komete. Kratkoperiodični pridejo iz Kuiperjevega pasu, dolgoperiodični pa iz Oortovega oblaka. Te gmote so lahko za miljone let samevale v teh predelih osončja in nekaj jih je zmotilo da so se začeli gibati proti Soncu, dokler jih to ni ujelo v orbito. Kratkoperiodični pridejo blizu zemlje vsakih nekaj let, dolgoperiodični kot je npr. Hale-Bopp pa rabijo za en obhod par tisoč let. Komet je recimo 30km velika gmota, ki kroži okrog Sonca, ko pride v bližino notranjih planetov (Marsa) se segreje in začne bruhat pline na površje. Ti plini najprej oblikujejo komo (to je meglica okrog jedra kometa), ko pa Sončev veter začne pihati delce kome proč od jedra nastane prelep rep kometa, ki ponavadi lahko doseže lahko tudi okrog sto milijonov kilometrov (za primer razdalja Zemlja-Luna je 150 miljonov km).

7. Zvezde

Zvezde so ogromne krogle tako zgoščenega plina, da v njih potekajo že jedrske reakcije. V prvem delu življenja zvede iz vodika nastaja helij. Naša najbližja zvezda je Sonce. Sonce je zvezda manjšega tipa in bo imela zato dolgo življenje. Sveti približno že 5 miljard let in še prav toliko bo svetilo, dokler ne bo porablo ves vodik. Ko bo pričelo porabljat helij se bo razširilo toliko,da bo pogoltnilo Merkur, Venero in Zemljo. In ko bo porabilo še helij se bo spet sesedlo in njegovega življenja bo kmalu konec. Večje zvezde pa imajo bolj hitro in živahno življenje, namreč vodik porabijo zelo hitro, mogoče v par miljonih let in takrat jih ponavadi čaka tudi huda smrt, namreč raznese jih. Zvezde se rojevajo, živijo in umirajo v galaksijah. Naše Sonce je postavljeno v eno od spiral naše galaksije (Rimske ceste).

8. Galaksije

Galaksije so ogromne skupine zvezd, ki so razpršene po vesolju. Poznamo več vrst galaksij, v glavnem jih delimo na eliptične, spiralne in nepravilne galaksije. Eliptične in Spiralne delimo še na več podskupin. Galaksije poleg zvezd vsebujejo še ostali material, to je lahko plin ali prah, viden kot meglice.

9. Meglice

Meglice so ogromne količine plina in prahu v galaksiji. Meglice lahko pokrivajo območje veliko več 10 svetlobnih let. Poznamo več tipov meglic. Vglavnem so svetle (emisijske) meglice, temne meglice in planetarne meglice, ki pa so manjše od ostalih dveh. Meglica sama od sebe ne sveti, tako da svetle meglice običajno osvetljuje zvezda, ki se nahaja v meglici ali nekje v bližini. Temne meglice ločimo po tem, da so vidne kot temni predeli na nočnem nebu. Planetarne meglice pa so majhna izjema. To so ponavadi ostanki umirajočih zvezd, ki so še obsevane od majhne zvezdice, ki se nahaja v njihovem središču.

10. Kopice

Kopice so gruče zvezd v naši galaksiji (in seveda tudi v ostalih). Ločimo vglavnem razsute in kroglaste kopice. Razsute kopice nimajo posebne oblike, vglanem pa se nahajajo v galaksijah. Kroglaste kopice pa "lebdijo" nad galaksijo, veljajo za najstarejše tvorbe v galaksiji (še starejše kot so zvezde v galaksiji sami). Te so vidne lepo tudi v kakšni drugi galaksiji, npr. kopica G1 v Andromedini galaksiji M31, ki je vidna že v boljšem amaterskem teleskopu.

11. Ozvezdja

Ozvezdja niso kakšna posebna nebesna telesa. Dostikrat slišimo kakšnega, ki galaksijo imenuje ozvezdje...to je narobe. Ozvezdja si je izmislil človek. Posamezno ozvezdje določa posamezno figuro na nebu. Te je človek opazu med zvezdami z njegovo domišljijo. Neglede na to, ozvezdja niso tako neuporabna zadeva, saj nam omogočajo hitro orjentiranje po nebu. Med najbolj znana ozvezdja sodijo Orion, Veliki medved, Mali Medved, ter zodiakalna ozvezdja od Ovna do Rib. Za omenit je še vredno da Veliki voz in Mali voz nista ozvezdja. To sta asterizma, vglavnem sta dela Valikega in Malega medveda.

 

 

1