SRCE PLAVA MED OBZORJI  KJER BELI GALEBI

TROSIJO PERUTI

V KRISTALNI SINJINI

MOJE PESMI

Ta teža življenja

ta boj zase

kje se zacenja

kje konca se?

Ves ta trud

in vse te spremembe

ves moj up

vse moje življenje

vsa zala lepota

vse hrepenenje

vsa moja pota

pod soncem zemlje

so s srcem blagim

zaznamovane

moje pesmi dragim ljudem dane.

SRCE PLAVA MED OBZORJI

KJER BELI GALEBI

TROSIJO PERUTI

V KRISTALNI SINJINI

MOJA LJUBEZEN

Rekel sem ti: Ljubim

Ti si rekla : Ne

Oèi so tvoje govorile: še.

Privzdignila si krilo -

Veter je obstal

Nov val ljubezni

v srcu je zaplal.

Šumela je poljana

pila vino sva

rdece vino rana

mojega srca.

Dvignil sem kozarec

in nazdravil tebi:

Ti ljubezen moja,

kdo te ljubil ne bi!

Zardela si mladenka

tako mi odvrnila:

življenja pot je grenka.

Doni naj pesem mila.

SRCE CUTI MORJE

Tako cudovit je ta cas!

Clovek je že davno premeril zemljo in morje.

Danes je utrgal vijolico

in morje je poplavilo

in zemlja je zarudela.

O, kako šepece ta rdeca zemlja!

Srce plava med obzorji

kjer beli galebi

trosijo peruti v

Kristalni sinjini

Srce cuti morje.

Galebi

so združeni

v jatah

ali osamljeni

ljubljenci

morij

žene

kot

školjke

bitja

z najvecjim

srcem

za ljubezen.

Med obzorjem

in

morsko

gladino

se pne

v nebo

rumena

krizantema:

žena.

Njene skladnosti

Naj mi srce narekuje

njene skladnosti

Pisal bom pesmi

o morju

o ladjah.

Kot da je morje samo ena ladja

in da ni konca

na neskoncnem bregu

pricakovanj.

MORJE

Vse morje je velika pesem.

MORJE je pesem.

Kjer se azurje

dotika vzhodnega roba neba

nad morjem

vidim

kako se koncuje sprelet jadrnic

po modri mokrini.

Široko gnano vodovje

buta ob obzorje.

In buta ob skale...

GLISER

Prihaja zvok

in tiha harmonija

zadiha skrita

med svetovi casa.

Srebrne proge morja

zaorijo svetal poljub

na sinjem nebu.

Tu cutim sebe,

vso svojo majhnost,

velièino in lepoto

prirode v katerim bivam.

Cloveka bole

težke stvari

toda gliser na morju

neutrudno

orje gladino.

HREPENENJE

I

Kaj je mladost, ce te hrepenenje presega?

Ljubil bi vse, a ne morem ljubiti nicesar.

Srce buta v prsih

in kri udarja skozi kožo.

Torej ljubi.

Torej moraš ljubiti!

II

Kako hrepenim po dekletih in morju!

Ce primeš zrak,

ga zajameš v pljuca

in dihaš...

nisi Svoboden.

Toda ce te dekle poljubi

zacutiš svobodo.

III

Gredo.

Tako prepušcene zraku in vetrovom!

Tako same!

In neskoncno nežne.

NE IZGINJAJ, GALEB

Ne izginjaj, galeb.

Oci te išcejo

v prilivu

pesmi maestrala.

Plivkanje morja

je samo nasmeh

Tvojih kril.

Prhutajo ti,

jutranji ptic.

Pridi!

Posadil te bom v oazo

rumenih lokvanjev.

V njej bodo pele

zaljubljene deklice

in sramežljivi decki

se bodo kopali v njej.

Ne izginjaj, galeb.

življenje je lepo.

VISOKA PESEM O MORJU

Visoka skladnost barv

kipi cez ravnino morja.

Morje se peni

in preliva med bisere sanjskih grièev.

V srcu te cutim, topla plavina vode

in od tam, kjer grièi sijo v tvojih mokrinah,

ti pojem pesem.

Zrcalim se v tvojih vodah,

kjer gliser in jadro

razpenjata kras

cez modre valove.

V tvojem srcu sem, morje.

Iz globin žgocih prerij sonca

doni pozdrzav v tvoje globine in sije vate.

Neskoncna pesem neskoncne ljubezni

je moj pozdrav tvojemu vodovju.

Iz dna oceana si priklenilo nase

mogocna gorovja, da sevajo

v tvojih mokrinah.

Na tvoje ceri padajo moje besede

in se razbijajo ob njih.

Na tvojih lagunah sije lepota

in tudi školjke so v njih razprte

že davno izsanjale svojo pomlad.

SONCNI VZHOD NA MORJU

I

Meglikaste gore v daljavi...

Galebi...

Perut soncnega vzhoda.-

Z žarki razlita

rdeca proga morja.

Nad plavino in prodom

osamljeni jezdec.

II

Jutro: Dal bi ti stotisoci Kristal. -

Za vzhod.

Za glasbo.

Za pesem.

III

Galebi letijo.

Ocean pluje.

Moja jadrnica je srce.

Odpira se nad gladino morja.

IV

Vrhovi gora bodo vzkipeli v zveznato rast

in razsuli kanarcke po bregu.

Zrak bo plaval vedno dalje

kipec pod mojim srcem

v tiho, nedosegljivo

dišeco pesem.

V vejicah akacij bo kipela rast življenja.

DEKLETA OB MORJU

I

Ce gledaš jih naravnost

in odkrito

vidiš vse

in vse kar želiš

imaš v njih:

Drobne prstke,

ki jih gibljejo nedolžno

kot bi imele v njih samo sol

in morsko peno

in ce pomisliš,

da se jim kolena upognejo samo toliko,

da ocke zadrhtijo

da dojke vzvalovijo

ko zavrtijo glavice

naokrog po morju

se mora razsuti v njih nedra

sladkor in ne sol.

II

Njih pogledi so ponosni

in neranljivi od moške sle,

v sebi imajo jantar gibkih colnov

in nasmeh teh deklet

je mirna oaza soncnic

sredi morske ravnine.

III

Premikalke teh prstov, oj!

Postojte,

postavite stopali tja,

kjer bo ostala na kamnu

polna ulita lepota

in bom samo prišel tja

in jo poljubil v središèe.

IV

Ce primeš rdecko nohtne konice

in jo iztisneš,

pordeci

IN RDECE JE VSE

KAR JE V TEBI, DEKLE -

VSE GORI V SONCU

VSE SE PENI

NA OBALAH NEDOLŽNOSTI

VSE VALOVI

NA VALOVIH LJUBKOSTI -

VSE. Tudi ti.

CEZ MORJE GREŠ

Da zaigram

na violine tvojih nog,

mi dovoliš? -

Da nežno se dotaknem ti goleni

in da zaplešeš srecno naokrog,

da je tako lepo pri srcu meni

kadar igrajo melodije nežne

valovi mojih rok na tvoja prsa

ko ti pred mano je na gole gležnje

okrogla rincica mehko priprta

in stopaš bosa po dolini srca

- Cez morje greš. -

Tvoj korak je nežen

in drag.

Tvoji prsti

tvoje stopinje

so soncni brsti in morje sinje

- zakaj takrat -

ob stvarjenju prirode

si prvic zacvetela ti ob meni.

VITKA LILIJA

Dajala si,

da je tam dalec nekje

druga obala,

kjer orje gliser.

Zatopil sem se v tvoje prsi

in pil mleko tvojih juter.

Vzburkala si ocean mojih misli,

v i t k a    l i l i j a -

tako lepa

tako sinja

modra

v i t k a    l i l i j a.

Dejala si,

da na tisti obali

rasto rože

in cvetice se ljubijo.

Rekla si,

da ni cvetja,

ki bi se bolj bohotno razsipalo.

UTRIPLJE ZEMLJA

POD SONCEM

IN JE KOT MIRTA

DIŠECA

KOT LOVOR PONOSNA

HCERKA VESOLJNIH PRERIJ.

ŽIVLJENJE

Sen

in skrb,

da se sen ohrani.

Morje težav,

ki jih premagaš,

da se porodijo nove.

Trpljenje

in boj za obstanek,

ki trpljenje podaljša.

ZEMLJA

Ko se ozarijo vzhodni svetovi

plava rdec dragulj med njimi.

In pesem je njegovo potovanje

Toda: Vzhod. Zahod.

In kraljestvo biti.

To je edina

pesem, ki plava.

ZEMLJA

NI BESEDE

za tihe borove gozdice

za mehke ravnice gajev

in morij.

Sredi tihega borovega gozdica

sredi ravnice mehkega gaja

sredi morja

v narocju soncnega vonja

Blesti tetraeder tvoje lepote

rastejo kot mokra koprena

pot svetleco zemeljsko mavrico

Žarki Lepote vdani Ljubezni.

Utriplje zemlja

pod soncem

in je kot mirta dišeca

kot lovor ponosna

hcerka vesoljnih prerij.

V brezdanjem in brezmejnem vesolju

topla nosilka poljubov ljubezni

prostrana darovanjka Sonca:

Zemlja.

VRTNICE

NIKJER NI TAKO LEPO

KOT NA ZEMLJI.

TU RASTEJO VRTNICE LEPOTE.

- CISTE, BLAGE VRTNICE.-

Od vrha so pod vrhom kolobarji

vdolbinice in hribcki nežni

zlato, ki ga poznajo ne zlatarji

oblacek crn podoben cisti zarji

in školjke, ki krasijo svet obrežni

so prsti žene na nogah vladarji.

Smem se dotakniti njenih nog

smem ji reci: Ljubim te srcno.

Tiho prsti mi drsijo v noc

preko gricev temnih v temno noc.

G l a s b a

d a l j n e

o b a l e

I

Si dala bršljan

modremu galebu?

Jaz ljubim bele galebe.

Ko boš moja, deklica,

bodo tudi modri galebi

poljubili obalo.

II

Dekle mi plava na hrbtu

in jaz se potapljam.

Recem ji ljubi me: Ljubi me.

Rece mi: Ljubim te.

Galebi gredo cez obalo.

PRED OCEANOM

Ustavim se pred širokim oceanom

in uprem pogled naprej:

Pred seboj vidim

vso nedojemljivost življenja

in ceri

in morje skrbi in trpljenja.

Vem, da je okrog mene globoka

in nedoumljiva prostorska magma,

ki je mrtva

in je ne morem dojeti.

Gledam v ocean

in pojem :

Tvoja pesem

Sonce sije

in ti

poješ pesem.

Beli galebi letijo tako prostrano.

L I A N E

Tja v globine grem

v morske globine.

Tam izvem

zakaj pesem ne mine.

Odpira se popek

sinjih lokard

in jaz jih gledam same :

One so zvezde

in mesec je kralj

daljave neznane.

Toda tam v znani daljavi

so tako same

kot mesec v nebesni planjavi :

L i a n e.

SEVERNA MORJA

Plul sem cez morja školjk

pingvinov, somov,

dalec od cvetja oljk

poln težkih dvomov.

O kje ste blage palme?

Kje ste blage palme?

Ledene gore daljne

zdaj zrejo vame.

In vsa ta daljna morja

globoki led pokriva

njegova težka skorja

mi v srcu biva.

JUŽNO MORJE

Albatrosi

sredi

vitkih cipres

žerjavi

in njih tožbe

do nebes.

Sredi globine neznane

korale

v morje vtkane

alge in haloge

lokarde in liane.

RAD BI PRIKLJICAL LOKARDE

Rad bi priklical lokarde.

To so tiste sinje lokarde,

ki v morskih globinah

samo pesem

rosa

in morje

jih ljubi.

MORSKA ZVEZDA ZVEZDA OCEANA

To morje je vse kar imam.

Njegove zrcalne globine

so moj dom.

Ginevam

ker želim zaman

na neskoncna obzorja

nebesne modrine,

kjer sem nekoc

žarela.

Ki je nikoli vec

videla ne bom.

Kje ste Prijateljice nekdanje?

Ah, tam daleè v nebesnih prostranstvih!

In jaz?

Na dnu morja

zvezda oceana

v globini srca

cutim, kako sem sama.

Jekleni mornar

Danes

so mornarji ujeli

mnogo svežih rib

Ribe so posejane po morju

kot kristali po gladini jezer.

Prišel je jekleni mornar

in rekel:

Razpel bom mrežo cez široko morje.

O morje,

ti v zefiru

lahno igraš

v poletnem, vedrem viru

se nasmehljaš

zemlje vedrini.

Kako rad bi objel

tenak odtenek èasa

v tvoji mokrini -

v igri,

veseli igri,

Ki bi jo veter razvel

poslušal njegov šepet

ki bi vel

na gldini.

Utripanje,

silno utripajoci

te zganejo sunki vetrov

ob Atlanskem morju

in te poženo cez obalo

Na zelenih ravnicah ležecih nad tabo

kipi spev življenju.

Pod njimi:

MORJE.

- veliki ocean atlantskih nižavij

- široki izlivi rek ob obalah

- vsi mirni in tihi valovi plavi

- vse divji boj vetrov ob cereh in skalah

Morje,

ki se razprostira

cez globoko

udrto zemeljsko dolino

je moja pesem.

ADRIANA - Jadransko morje

Božam tvoje gladko telo, Adriana

in se dotikam kapelj

tvoje rose.

Ti si zrosila vame

opojni duh mandarinov,

ki raste ob obali

sladki in zreli.

Ti

cila žrebica

mojih mladih dni

si zakopala zaklad

v svoja nedra

in ga hraniš zame.

V svojih nedrih

skrivaš roso juter

in molk temnih noèi

vsak sonèen dan te pozlati; Adriana

Tako malokrat te obišcem,

toda ko pridem

božam tvoje gladko telo; Adriana

in se dotikam kapelj tvoje rose.

MORSKA DEKLICA

Dal sem ji ljubezen, ki iskri

in nasmeh smelega ptica.

Slekla se je in obstala

pred menoj: Opojna. Stasita.

Naslonila se je na rob skale,

ki jo danes veter bica,

ko ona spokojno spi

v mojem srcu umita.

Preplašena. Zasolzena,

prepušcena, morju in meni

je stala na produ.

Kaj želite, gola gospodicna?

Vprašam, vprašujem,

poljube ji dajem.

Mala morska deklica

vdana in micna

z nežnim smehljajem

zgane iz grla

svoj glasek medeni.

II

V prsih slikam si grlena usta

njenih socnih ravnic

in golih obal

sredi skal poživljajocih dolin

bele soli in morske vode.

Dekle stoji pred mano kot kip gole usode.

MESECINA

I

Razžarila se bo morska gladina

in na površino brezmejnih voda

bo stopila Ona.

Okrog nje in pod njo

bo modra morska plan.

II

Mesecina je cas,

ki plove

dvignjen v višave

z mogocno plimo

spušcen v nižave

do zadnje globine.

Moj dan

moja noc

se zrcali v njej. -

Prepad neskoncnega dna

tišina poslednjega odmeva

in prva luc,

ki se v temi rodi.

Vecerni oblaki nad morjem

Kam hitite, oblaki nemirni,

v tej temni omami, omami vecerni,

vecerni oblaki?

Kje vas perut dotika

soncnega svoda?

Kje se s prostostjo stika

svoboda?

Oblaki, oblaki ploveci

greste z mojim nemirom

gnani k novi sreci

vecer za vecerom,

oblaki vecerni.

Sonce: Ustavi svoj hitri let

cez obzorje.

Gledati hocem spet

tvoje nebesno morje.

Modrina umirajoca...

Prelest sonca...

Plutje vetra cez obalo...

Naslonil se bom na skalo

in tiho legel.

GALEBI

Bele so, prebele

peruti galebov

prosojno sladke

in razumne.

Galebi gredo mimo pozabe

v svoj svet

vedno poln mikavne lepote.

Na morskem obrežju

Na morskem obrežju sem se zaljubil

v modro lilijo.

Odpotovala sva po svetu.

Danes ji govorim besede,

ki jih morska gladina

šepeta prostranstvom.

Maestral valovi v rahlem ritmu vetrov

cez gore pomladi.

VITKA VENERA

Morje je tako lepo...

Gladina...

Piski...

Obudil sem pogled modrookega dekleta.

Dejala je,

da bom pel o svobodi.

Poj,

sem ji rekel.

In je pela.

Ob rob krila

so ji padali rubini

srebrnega morja

in tedaj je vitka Venera

zapela pesem o morju:

Srce ne more buditi samo pesmi.

Srce mora buditi morje.

Takrat, ko mehka glasba

zaigra na valeh prirode,

pridem.

Dekle z azurne obale

Prišla je deklica z azurne obale

Razprla je perutnice

in rekel sem ji:

Priprl ti bom na krilo rumeno vrtnico.

Ti boš plesala

kot pleše sonce na nebu.

Ona je komaj razumela te besede.

II

Rekli so ji,

da bo vestalka

in da bo ljubila.

Danes se sprehajava ob pomolu

in vestalka

mi v taktu valov

šepeta zaljubljene pesmi.

Poljubil te bom

Poljubil te bom

v središce stopal.

Privzdignila boš nogi

in ozarili se bodo akordi moje pesmi.

Planil bom v morje

in poljubil morje

Morje me bo požrlo

Takrat bom gibki delfin

pognal svoje telo do tebe

in te z njim

še enkrat poljubil.

Poletna roža

Igraš se na Copacabani, mladenka

Pridem z narocjem cvetja v roki

in ti recem:

Dekle tega cvetja ti ne dam.

Cvetje in rože

in vse kar cvetice dajo

si ti.

Tvoje vrtnice so se osule davno.

Danes jih poji vonj morja

in dehtecih pomladnih trav, vijolica.

Vijolice rasto v mojem srcu,

toda samo ena med rožami je taka

ki ji tudi pomlad ne more do biserov.

To je poletna roža.

Poljub na morju

Ko se veter v krilo ji lovi

odskakujejo nožice bose,

ko v poletnem soncu zarudi

gledava ob morju albatrose

in njih let cez sinjo morsko plan.

Recem ji: Veš ljubica, ta dan

le za naju v soncu lesketa se.

Hoceš, da ljubezen svojo dam

morju in valovom, soncu , tebi?

Hoceš da le tebe rad imam?

Hoceš da pozabil nikdar ne bi

morja in valov in sonca tebe?

In poljubim jo. Poljub jo zmede.

Kraljicna

povem ti,

da nisem odprl oci

modremu nebu

zato,

da bi v mislih

letel cez prostranstva.

Hotel sem azalejo

v odsevu neba in morja

in sedaj verjamem,

da jo bom dobil.

Ti si samo enkrat dejala,

da modri odsev morja

prežarja tudi nebo.

Deklica,

jaz v to srcno verjamem

in vem, da je res.

Ti pa hodiš

kot lepa kraljicna po zemlji

In ne vidiš morja

In ne cutiš neba.

Vem, da ni besede

Vem da ni besede

ki bi jo lahko tako ljubil,

da bi z njo izrazil

vse kar cutim.

Meni je druga obala

modra vrtnica,

ki je bila nekoc rumena

in je pomodrila zato,

ker je brezmejno ljubila.

Morje,

ki se razprostira

cez globoko, udrto zemeljsko dolino

je moja pesem.

Odsev modrine

Tenak je tvoj odsev,

modrina.

Tako potujejo valovi casa

mimo mene

in slednji je prvi

in prvi

je prihodnji.

MORJE IN DOLINA

In gre poletje tja med zrele breze

in morje guba krilo cez obale

in gibki gliser mu vodovje reže

in buta val za valom tja med skale.

Tu v tej dolini so zelena morja

lepota diha le pod soncem milo

in tu so grici in cvetoca polja...

Kaj bi lahko še bolj me radostilo?

Odšel bom v polje, ki ga veter ljubi

Odšel bom v hosto, ki se soncu cudi

in pel bom soncu sladke harmonije

in pel prirodi njene melodije.

Srce ne more buditi samo pesmi

Srce mora buditi morje

Saj pridem...

Sedec na mokri klopi pišem pesem.

Srce je prišlo z morja

iz prerij oceana

in sedaj tiho, skladno, uglašeno melodijo

diha prelet pticev.

Iz dna oceana sevajo

druga gorovja

in kažejo poti

soncnim žarkom.

Gliser je že davno preplul morje.

IN PLUJE DANES.

Srce je kot drobna trepetlika,

ki se ji zastava vije v pesem.

Modrina...

Teža morja...

Saj pridem...

Rahla nagubanost morja

I

Rahla nagubanost morja

Tišina in pljuski.

Belo perilo zraka

se suši pod zgocim

preranim nebom.

II

Samo vinogradi so Tvoja pesem.

Morje je gliser in val.

Vstaja iz skal.

III

Obzorja so školjkine lupine,

ki jih je nasul v dlani

droben ptic.

Skoraj nic ni morja.

Morje je pesem.

Za spomin

in za obzorje

belega galeba

parnik

v Lepoti Stvarstva.

Bel parnik

Nad svodom mir.

Obrežje vzvaloveva.

Meglikasta gora

in parnik v daljavi.

Bel parnik.

Srce mi je razsulo modrino

cez obzorje njegovih belih dlani

in zvezde se bodo kmalu prižgale

na vecernem nebu.

Vse je mirno

Gladina lahno valuje

in morje mojega srca

ljubi tišino.

Toda prostranstva so tako široka...

Objemam jih s srcem

in na konici neskoncne ljubezni

dajem poljub izgorevajoèim žarkom zatona

da njih ljubezen

izžari Lepoto.

Prah ljubi zemljo.

Prah ljubi zemljo.

Zemlja ljubi prah.

Toda kako malo je prah

v globoki ljubezni prerij,

ki jih seva sonce neizmernega oceana

na morju moje ljubezni.

Pesem tri gracije

Potem se je prebudila v meni rosa.

Kot bi tri gracije

razprle noge

in me ljubile

z nemimi pogledi.

Prišle so samo zato,

da jih bom ljubil.

Toda mesec sije kot galeb

in misel more razstreti prostranstva:

Kako gredo jasmini

drug za drugim cez morje

beli in modri

kakor dekleta.

Meseceve zvezde

Meseceve zvezde padajo v morje.

To je pozlata njene krvi.

In njena kri je mesec.

In njeno telo je bela krizantema

iz katere cedi sok soncnih poljan:

Meden. Mehak. In mlecen.

MAESTRAL

Ko je kraljica s spodnjega juga

poljubila zemljo

se je odprl

studenec vetrov.

Danes pluje

iz vecernih mokrin

v dežele zelenja

in srece.

II

Iz sanjskega kraja

hodijo srebrne deklice

po vodo

z vrci ljubezni.

TOCIM IZVIR

KI GA POJI

HLADNI

MORNIK Z JUGA -

Deklice me gledajo.

Iz njihovih ust

ne privrejo

besede ljubezni.

Vzamejo vodo

in odidejo.

Morda bodo

ko bo morje

valovilo

moji sreci -

samo moje.

Galeb z jezerne gladine

Galeb z jezerne gladine:

grem vase.

Sinjina nad morskimi valovi

je perut modrega galeba.

Srce je samo morje.

Ladja je modri pristran

&

Ljubim te sinje valove

o gliser moje ljubezni,

ki ploveš cez ajde

morskih poljan

in modrine.

UBRANOST

I

Vidim,

da teža ne more

premagati ubranosti.

Ubranost je hcerka azurja

in ozari vse.

II

Dekleta stopajo zaljubljeno

in nedoseženo.

Vzhod prebuja ozare.

Zbranost lega na nedra zemlje.

III

Vem, da bo prišla.

Tako pride gliser.

Tako pride nebo.

Tako pride prstan morja,

ki ga je pozabila Ona.

IV

Jocem.

Jocem, ker vidim gliser,

ki reže morje.

In ker reže morje

reže tudi moje srce.

POEZIJA

I

Pesem je povest zemlje.

Rodi jo ljubezen.

Ljubezen je zbranost

in vesolje.

II

Zemlja je bila ustvarjena

da bi se radovala.

Danes se raduje.

III

Poezija

je morje tople ljubezni

v prilivu vetra

in valov.